Guslarska
Oktober 6, 2008
Župan, trgovec, eksorcist,
denarnik in Balkanec,
prepričan orto komunist,
krati mi nočni spanec,
postal bom še nacionalist!
Prestolnica zbolela je
za jugonostalgijo,
ker ta in pa denar sta vse,
po čemer hrepenijo
zablojeni Ljubljančanje.
S polcijo nad vrtičkarje
in z bagri nad rastline!
Za dnarjem se prikradel je
iz svoje domovine
v srce naše prestolnice.
Kdo bo lahko še kupoval
v vseh megatrgovinah,
ki jih je v glavi zasnoval
na teh nepremičninah,
da bi jih spretno preprodal?
Pod Plečnikove stebre bo
zakopal svoje ovce,
v trgovski center pod zemljó,
nagnal nad njih trgovce,
da jih postrižejo.
10 odgovorov na temo “Guslarska”
Komentiraj
Rok, saj menda bodo uredili tudi nekaj novih parkovnih površin in okolico okoli Žal. Žal mi je, da se je večina “krajinskega” delovanja skoncentrirala v Trnovem. Samo okoli Plečnikovih stvaritev in Grubarjevega kanala. Po drugih občinah, pa se lepšanje Ljubjane nič ne bo poznalo.
Razumem tudi to, da so ljudje navezani na svoje vrtičke, a meni urbanisti na moji zemlji ne dovolijo početi in graditi nobene reči brez dovoljenja, kaj šele na tuji. Sicer verjamem, da bi se vrtičkarsko vprašanje dalo rešiti tudi kako drugače. Morda s kakšno nadomestno lokacijo in predpisano standardno ureditvijo, da vrtički ne bi izgledali kot barakarska naselja?
Kot sem napisal že na nekem drugem blogu: kultura primestnega vrtičkarstva ima pri nas lepo tradicijo. Kolikor sem jih videl, me še nobena skupina vrtičkov ni spomnila na barakarsko naselje. Na sprehodih skozi te vrtičke sem srečal tudi mnogo lepih rastlin, ki sicer nikoli ne bi rasle.
Ideja o predpisani standardni ureditvi me spominja na uniformiranost in birokracijo. Slednja je znala doslej pojav vrtičkarstva tolerirati.
Nekaj preprostih ljudi, ki imajo radi zemljo, si je pač “olastninilo” nekaj arov družbenih zemljišč in lepo skrbelo zanje. Na drugi strani se je znašlo v žepih še manjšega števila drugih ljudi skoraj celo družbeno bogastvo iz nekdanje skupne lastnine. In ti drugi ljudje bodo zdaj prvim iztrgali še tisto nekaj malega zemlje. Tega ne morem mirno sprejeti. Niti razumeti ljudi, ki taka dejanja podpirajo.
Moderni človek je tako poln samega sebe, da se ne more niti malo vživeti v drugega človeka. Po obdobju razosebljenosti in kolektivizma zato nismo prišli v dobo svobodnega individualizma, temveč v (upam, da čimprej minljivo) obdobje egoizma in slepega potrošništva. Bedno. Kot kaže, mora res priti čas, ko se bo Amerika, ki je izvozila to bolezen tudi k nam, dokončno sesula.
Samo da bo takrat ar obdelane zemlje vreden več kot kilometer praznih polic v megamarketu.
Imaš pa srečo, da poznaš samo lepo vrtičkarstvo. Jaz poznam lokacije kjer so se ob zanemarjenih lopah grmadili odpadki, ponoči so se tam zbrali narkomani. Imel si razgled na grde pločevinaste, zarjavele plahte, ki so pokrivale za silo zbite ute…skrajno grdo.
Po drugi strani so si nekateri ob Savi, pa tudi na Barju ob Ljubljanici, zgradili celo večnadstropne objekte, to z vrtičkarstvom nima nič skupnega. Urejen vrtiček je urejen vrtiček in ima majhno lično uto za shranjevarnje orodja in za počitek. Nič ni treba, da je uniformiran. Samo urejen.
V “mojem” naselju so bili k vsem hišam na določeni lokaciji predivdeni zelenjavni vrtički. Gradnja objektov čisto jasno ni bila dovoljena. Na pobudo družin, ki imajo majhne otroke, smo se jim odpovedali, da imajo otroci travnik in se lahko igrajo, žogajo itd.
Nisem proti vrtičkarstvu, rada pa vidim, če je urejeno. Ne maram, da so barake zbirališča za nočno žuranje in imaš zjutraj pobruhan vrt. Tako je bilo pa z vrtički v Šiški preden so jih odstranili zaradi gradnje ceste.
Ljudje imam z vrtičkanjem zelo različne izkušnje.
Konflikt, ki ga ljudje občutimo zaradi nepravičnega, nepoštenega lastninjenja je pa nekaj drugega. V tem kontekstu je pa marsikaj res nesprejemljivo.
Funkcionalne zakone bi morali imeti za ohranjanje poštenosti, ne gre samo za zakonitost. Vedno gre za pravičnost.
To, o čemer govoriš ti, ni vrtičkarstvo. Zamenjala si ga z barakarskimi naselji.
Tudi napol vikendi z bazeni, ki so zrasli ob vrtovih, niso vrtički.
Toliko, da bo jasno, o čem govorim: vrtički so obdelane krpice zemlje, ena ob drugi … na njih že desetletja rastejo zelenjave, grmovnice, drevesa, cvetje … ob vsem tem pa lopa in kaka klopca pa zarjavel sod z vodo za zalivanje …
Mesto se hoče razlesti čez vse to kot zadušljiva, na srečo neobstojna umetna konstrukcija, ki jo bo vsemočna narava enkrat spet prerasla.
Joj
Vrtičkarstvo je. Vrtički ob Žalah so izgledali zelo žalostno in res niso sodili poleg Plečnikovih Žal, meni je bilo vedno hudo nerodno, če je kak poslovni partner prosil naj mu jih razkažem, češ, da si je maketo ogledal v Parizu, potem sem se morala pa opravičevati zaradi neurejene okolice sredi Ljubljane. To ni bilo nič primestno.
Vrtički so bili na lokacije današnjega Vodnega mesta in na drugi strani Letališke ceste, ti niti niso bili tako moteči, a so bili na gradbenih parcelah. V Draveljski Gmajni so bili nekateri zelo urejeni, nekateri čisto nič, a so stali na trasi bodoče obvoznice, ki so jo vsi ljudje nestrpno pirčakovali, da bi se rešili večnih zamaškov na Celovški cesti.
Na desnem bregu Save, v Tomačevem, je v resnici še ostanek barakarskih naselij. To res niso vrtičkarji. Ker tam ljudje stalno bivajo. Vrtički so predvsem na levem bregu. Oboje je v Ljubljani, če bi bilo malce bolj izven, se najbrž ne bi nihče spotikal.
Meni je žal za vse ljudi, ki res radi obdelujejo zemljo in so si naredili azil kamor pobegnejo iz blokovskih naselij, stran od betona. Menim, da bi bilo lepo, če bi jim mesto našlo nadomestno lokacijo, če imajo na tej drugačne načrte. Dvesto vrtičkarjev niti ni toliko, da zanje lokacije ne bi bilo moč najti.
Bolj je problematična sama komunikacija z vrtičkarji. Neprijetno je, če pri teh rečeh sodeluje policija in se ni dalo rešiti drugače.