Patria
kaj storit, ko brez dokazov
mlad novinar zatrjuje
da predsednik naše vlade
s tanki si dobiček kuje
državljanom dnarce krade
če je res, se bo skazalo
ko bo finsko razsodišče
vso zadevo preiskalo
zdaj pa še dokaze išče
ker da jih ima premalo
a medtem bomo volili
ne vedoč, če je baraba
tale naš predsednik čili
kar je propaganda slaba
in pač sami razsodili
če pa mož ponovno zmaga
in se potlej vse dokaže
bo slavil tovariš Zgaga
ki mogoče tudi laže
Janšo bomo , tega vraga
še enkràt v zapor vtaknili
Dr. Lukšič v mojem nabiralniku
Danes je dr. Lukšič padel v moj poštni nabiralnik. Nisem naročil te brezplačne publikacije. Na nabiralniku imam nalepko, ki zavrača propagandno gradivo. Moj poštni nabiralnik torej sodi – kar se tiče brezplačnikov – v mojo zasebno sfero.
Ekipa dr. Lukšiča je nepovabljena vdrla v moj osebni prostor. Razmišljal sem, kako to, da ni spoštovala nalepke na nabiralniku. In sem prebral, ZA kaj je moj glas ZA Socialne demokrate: ZA doseganje ciljev, ki so jih pred njim razglašali že drugi politiki in ki jih ta stranka doslej v praksi skorajda ni zasledovala. Potem sem našel odgovor, kako to, da mečejo v moj nabiralnik nezaželen papir: med navedenimi cilji manjka razvoj kulture.
In na dnu letaka čista laž: “Sloveniji gre slabo.”
Vrgel sem ga v smeti.
Podzemna
naš veliki Plečnik se v grobu obrača
ko se pod arkadami vije mu kača
bencinskih smrduhov na trgu v lublani
kjer včasih so vladali modri župani
med stojnicami se kolona pomika
pod stolnico ford je povozil svetnika
bencinski se vijejo hlapi v župnišče,
kjer dvesto voznikov parkirni plac išče
a pešci previdni pred avti bežijo
se kupit fižola, solate bojijo
ker na magistrat vozijo limuzine
župana in druge visoke živine
oblublal je čisto in varno središče,
a zdaj med korenjem in jabolki išče
prometnico glavno čez tržne pravice
da bi nam zbežale domov vse kmetice
adijo čebula, karfjola, limone
pri branjevcu kmalu si kupiš žetone
zakoplješ se z njimi v podzemno garažo
kjer janković služil premastno bo gažo
Četrta veja oblasti
Marsikdo se čudi, kako da smo lahko v tretjem tisočletju pri nas razdeljeni na dve ideološki polovici. To seveda ni prava demokracija, saj je javno mnenje predvsem posledica strankarskih manipulacij, ki jih le-te lahko uspešno izvajajo prek svojih novinarskih izpostav.
Tudi četrta veja oblasti je razdeljena na dve ideološki polovici, in deluje v njunih imenih. Do javne problematike se opredeljuje tako, kot presodi, da bi njeni favorizirani stranki prineslo največ političnih točk. Do problemov se torej ne opredeljuje z vsebinskih vidikov, zato državljani glede njih niso ustrezno obveščeni in jih praviloma ne razumejo. In jih to pravzaprav niti ne zanima, čeprav gre za bistvene stvari. Kritično javno mnenje glede na problematiko, ne pa na njeno ideološko politično vrednotenje, se sploh ne oblikuje.
Mogoča je srednjeročna razrešitev te zanke: oblikovati bi se moralo inetelektualno jedro novinarjev, ki niso politično prodane duše, ampak obveščajo in razglabljajo o posameznih problemih s kritične distance. Ne z vidika, kdo rešuje problem, temveč kako to počne. Na ta način lahko postane kritična tudi javnost, kritična do ene ali druge politične opcije, ne glede na svojo predhodno ideološko prepričanost. Vzpostavijo se temelji za resničnejšo demokracijo, v kateri obast na volitvah dejansko pripade tvornejši politični stranki, ki deluje v javnem, ne pa le v lastnem političnem interesu.
Neodvisno novinarstvo torej. O katerem v teoriji in zakonodaji že lahko beremo, v praksi pa ga na žalost najdemo le kot izjemo.
Novinarjeva izpoved
Da bi hodil v šolo? – Res ne vem, zakaj.
Raje bom novinar dnevniških izdaj.
Ker sem genijalen, jasno mi je vse,
bebec le totalen naj študira še.
Kdor lojalno kima, leze šefu v rit,
ta problemov nima in je kruha sit.
Važno je pisati, kar se naroči,
še celo lagati nič narobe ni,
če srce predano je za našo stvar,
žanješ prigarano slavo in denar.
Zdaj bom javno mnenje jaz oblikoval!
K vragu vse učenje v svetu praznih glav!
Definicija
Navdušenec = prepričanec z dnevno opranimi in zlikanimi možgani.
Novinarska avtonomija
novinarček debelo laže
in z maslom rit si tolsto maže
da ga z idejo naročnika
v njo strankin interes napika
in bolj ko laže bolj verjame
svojat mu, ki jo vso razvname
da zmerja se grdo med sabo
kot nalašč za volilno rabo
a pod debelimi očali
novinarček zaprt je v štali
in predvolilna gesla muka
ko ga na stranki šef po…
Županska
kot po tradiciji bela lublana
si je zvolila rudečga župana
ta je navihan in take je baže
da od vsegâ ma najrajši garaže
skrite pod zemlo, zacolane v nulo
da si z denarci nakupi čebulo
nekaj podjetij in kakšne čevape
(le za mercator prekratke je sape)
da vsako lukno z betonom zalije
zraven pa poka predrzne norčije:
demokracije naš dušman ne mara,
saj referendum je zanj stara šara
Referendum
Država nas je danes vprašala, kaj si mislimo o decentralizaciji. Šel sem na referendum, povedat, kaj mislim jaz. Kdo drug ni šel, bodisi zato, ker ni nič mislil, ali pa zato, ker tega, kar je mislil, ni hotel povedati.
Desetina nas je izvršila svojo ustavno pravico. Naši glasovi so veljavni. Drugi so molčali, niso želeli soodločati. Oni nimajo mnenja, ali pa ga hočejo obdržati zase. Tudi prav.
Nauk, ki sem ga potegnil iz te zgodbe: v Sloveniji je v tem času devet desetin volivcev še nezrelih za demokratično urejanje zadev, ali pa ne zaupajo državi, da bo njihov glas dejansko upoštevala. Ali pa jih kaj malo briga za skupne zadeve. Zato molčijo in pustijo, da namesto njih odločajo drugi, tudi tedaj, ko imajo to možnost sami. Škoda.
Po drugi strani pa je to dober znak: volilci so z molkom pokazali, da zaupajo svojim trenutnim oblastnikom, saj so jim v veliki večini prepustili odločitev.
Skratka – zelo poučno. Še vedno smo z eno nogo globoko v prejšnjem sistemu odločanja. Žalostna podalpska čredica, ki jo pastirčki ženejo iz ene ograde v drugo.
Peugeot 808
oni dan se je zgodila ena luštna zgodbica
ko golóbič je pozabil, kteri avto da ima
mislil je, da ma pežoja, a ne ve, če to drži
kot da nima več pokoja, kam s tem avtom sploh drvi
ker ni v barvi ta zaresni, ampak v sinji lsd
plavomodri in nebesni, ki z oranžno skup ne gre
